Svetovni dan boja proti aidsu

1. decembra obeležujemo Svetovni dan boja proti aidsu. Podatki,  ki jih lahko zasledimo o okuženosti z virusom hiv, so zastrašujoči:

• v Evropi vsako leto odkrijejo 300.000 novih okužb z virusom hiv, kar pomeni 5,7 človeka na 100.000 prebivalcev vsako leto;
• konec leta 2013 je bilo po vsem svetu 35 milijonov okuženih z virusom hiv, evidentiranih pa je bilo 2,1 milijon novih okužb (od tega največji delež odpade na Podsaharsko Afriko, kjer je evidentiranih 70% vseh novih okužb);
• zaradi posledic vsako leto umre približno poldrugi milijon ljudi po vsem svetu.

V Evropi kot najpogostejše načine širjenja okužb navajajo heteroseksualne spolne odnose, spolne odnose med moškimi in vbrizgavanje mamil - slednje je najpogostejši način širjenja okužbe v vzhodni Evropi.

V Sloveniji število novih okužb narašča, predvsem med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM) in so najbolj ranljiva skupina - najprej zaradi spolne usmerjenosti in iz te sledeče stigmatizacije, nadalje pa še zaradi možne okuženosti in večje izpostavljenosti okužbi z virusom hiv. Ugotavlja se, da predstavljajo izredno ranljivo skupino, saj imajo razmeroma veliko spolnih partnerjev, pogosto varajo svoje spolne partnerje, njihove spolne prakse so bolj tvegane za prenos okužbe in mnogi pri spolnih odnosih ne želijo uporabljati kondoma.

Nevladna organizacija Legebitra se zato trudi, da zviša preventivo na tem področju in zato organizira programe testiranja v skupnosti za MSM, poleg tega pa vodi pogovore o aids-u in drugih spolno prenosljivih boleznih.

Pomembno je poudariti, da nekdo, ki je okužen z virusom hiv, ni bolnik. Bolnik postane, ko se mu zaradi posledice okužbe poslabša zdravstveno stanje in je nujno bolnišnično zdravljenje. Ne delamo usluge, če nekoga, ki se že tako ali tako bori z diskriminacijo na skoraj vseh področjih svojega življenja, še dodatno postavimo v vlogo nekoga, ki je nemočen, pasiven in odvisen od pomoči drugih.

Ne! Kar potrebujejo, je sprejetje in "ne kazanje s prstom", ne-filozofiranje v smislu ocenjevanja njihovih življenjskih navad in očitanja nepazljivosti. Vse to so sami pri sebi verjetno že obdelali, se dali na razpelo in oklufotali, razbijali z glavo ob steno in se jokali ter na koncu spoznali, da je, kar je. 

Upajmo, da jih bo njihova lastna zgodba spodbudila k temu, da soustvarjajo spremembe na tem področju.